Jimmy Kimmel je ob prejemu nagrade Critics Choice izkoristil priložnost za izzivanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kimmel se je Trumpu sarkastično zahvalil, da je prejel nagrado.

Ameriški milijarder Elon Musk je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bo njegovo podjetje SpaceX prebivalcem Venezuele omogočilo brezplačen dostop do satelitskega internetnega omrežja Starlink. Storitev bo za omejeno obdobje enega meseca na voljo vsem uporabnikom v državi, s čimer želi podjetje zagotoviti nemoteno komunikacijo v času politične nestabilnosti. Musk je svojo odločitev pospremil z izrazom podpore venezuelskemu ljudstvu. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so komunikacijske poti pogosto podvržene državni cenzuri ali tehničnim motnjam. Brezplačen dostop do širokopasovnega interneta naj bi državljanom omogočil lažje širjenje informacij v obdobju po aretaciji dolgoletnega voditelja. Gre za podoben model delovanja, kot ga je Musk ubral v nekaterih drugih kriznih žariščih po svetu, kjer je satelitska tehnologija odigrala ključno vlogo pri ohranjanju povezljivosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je začetek leta 2026 zaznamoval z ostrimi napadi na javnomnenjske raziskave, ki so pokazale upad njegove priljubljenosti na 36 odstotkov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social trdil, da so ankete prirejene in da njegova dejanska podpora znaša 64 odstotkov, obenem pa je Združene države Amerike opisal kot »najbolj vročo« državo z močnim gospodarstvom in vojsko. Njegovo prvo leto drugega mandata so zaznamovali številni spori, vključno z vetom na dvostranski zakon o zagotavljanju pitne vode v Koloradu, kar je guverner Kalifornije Gavin Newsom označil za sramotno dejanje. Administracija se obenem sooča z resnimi pravnimi pritiski glede razkritja dokumentov o pokojnem Jeffreyju Epsteinu. Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi poskuša pregledati več kot pet milijonov strani gradiva, medtem ko žrtve in politiki opozarjajo na zamujanje zakonsko določenih rokov. Posebni tožilec Jack Smith je v svojem pričanju pred kongresom zagovarjal preiskave proti Trumpu, medtem ko kritiki opozarjajo na predsednikovo domnevno upadanje kognitivnih sposobnosti in težave z budnostjo na uradnih dogodkih. Napetosti so se razširile tudi na področje kulture in zabave, saj je Trump javno napadel igralca Georgea Clooneyja po njegovi odločitvi za selitev v Francijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social ponovno izrazil dvom v verodostojnost javnomnenjskih raziskav, potem ko so te pokazale upad njegove podpore. Trump trdi, da je njegova dejanska stopnja odobravanja 64-odstotna, kar je znatno več od podatkov agencije The Trafalgar Group in drugih raziskovalnih institucij, ki mu pripisujejo med 36 in 50 odstotkov podpore. Poleg polemik glede anket se administracija spopada s hudimi kritikami zaradi zamud pri objavi dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav zakon določa stroge roke za razkritje, ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi pregleduje še dodatnih 5,2 milijona dokumentov, kar je sprožilo ogorčenje žrtev in opozicijskih demokratov. Napetosti so se zaostrile tudi na kulturnem in političnem področju. Trump je s serijo izvršnih ukazov in vetov, ki so po mnenju kritikov politično motivirani, kaznoval nekatere zaveznike, ki so se mu uprli pri vprašanju dosjejev Epstein. Med njimi je republikanska poslanka Lauren Boebert, ki ji je predsednik vložil veto na zakon o vodovodni infrastrukturi v Koloradu. Hkrati se predsednik zapleta v osebne spore z znanimi osebnostmi, nazadnje z igralcem Georgem Clooneyjem, in nadaljuje s spornimi imenovanji lojalistov v zvezne komisije, kar kritiki označujejo za spodkopavanje demokratičnih institucij in svobode govora.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Poslanska skupina stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v zveznem parlamentu je izrazila nasprotovanje predlagani prepovedi uporabe družbenih omrežij za mladostnike. Čeprav stranka podpira omejevanje digitalnih medijev v osnovnih šolah, meni, da bi bila širša prepoved uporabe platform, kot sta TikTok in Instagram, za mlade neustrezna. Predstavniki stranke so ob tem kritizirali predloge tradicionalnih političnih sil in jih obtožili, da pod krinko zaščite mladostnikov dejansko poskušajo ponovno vzpostaviti svoj domnevno načeti monopol nad javnim mnenjem. Po navedbah poslancev AfD bi bila takšna prepoved zgolj pretveza za nadzor nad informacijami, ki so dostopne mlajšim generacijam. Razprava o vplivu družbenih omrežij na mladostnike v Nemčiji ostaja burna, saj se politiki spopadajo z vprašanji o duševnem zdravju, varnosti podatkov in vplivu algoritmov na politično prepričanje državljanov. AfD se s svojo držo postavlja v vlogo zagovornika svobode govora na spletu, hkrati pa poudarja pomen digitalne abstinence v najzgodnejših izobraževalnih obdobjih.

Župan Tübingena Boris Palmer je v nedavnem podkastu ponovno potrdil svojo namero, da bo še naprej uporabljal t. i. »N-besedo«, kljub preteklim incidentom in izstopu iz stranke Zeleni. Palmer trdi, da prepovedi določenih besed ljudi le jezijo in jih potiskajo k podpori desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Svojo odločitev utemeljuje z nasprotovanjem jezikovnim tabujem, ki po njegovem mnenju ne rešujejo dejanskih družbenih problemov, temveč zgolj poglabljajo politični razkol v nemški družbi. Njegove izjave so v preteklosti že sprožile valove ogorčenja in privedle do njegove začasne politične osamitve, vendar župan vztraja pri svojem stališču glede svobode govora in rabe jezika. Palmer verjame, da je odprta razprava o jeziku nujna za ohranitev demokratičnega dialoga, medtem ko kritiki opozarjajo, da njegova retorika normalizira rasistične termine in škoduje družbeni koheziji. Razprava se odvija v času povečanih napetosti v Nemčiji glede vprašanj identitete in vzpona populističnih gibanj.

Župan nemškega mesta Tübingen Boris Palmer je ponovno sprožil val razprav, saj je javno napovedal, da namerava še naprej uporabljati tako imenovano besedo na N (nemško N-Wort). Palmer, ki je znan po svojih provokativnih izjavah, je poudaril, da pri svoji izbiri besedišča vztraja zaradi pomembnosti konteksta, hkrati pa je ostro zavrnil kakršno koli obliko jezikovne regulacije ali politične korektnosti. Njegove navedbe so v Nemčiji povzročile nove kritike, saj nasprotniki opozarjajo na žaljiv in rasističen izvor izraza. Palmer meni, da prepovedi določenih besed omejujejo svobodo govora in ne rešujejo dejanskih družbenih težav. Kljub pritiskom javnosti in političnih nasprotnikov župan ostaja pri svojem stališču, kar ponovno stopnjuje napetosti glede njegove politične prihodnosti in ugleda njegovega urada.

Ameriško visoko šolstvo se je v letu 2025 spoprijelo z rekordnim valom poskusov omejevanja svobode govora, kažejo podatki Fundacije za individualne pravice in izražanje (FIRE). Organizacija je v svojih zbirkah podatkov zabeležila skupno 958 poskusov cenzure, kar predstavlja skoraj tri incidente na dan. To je občutno povečanje v primerjavi s prejšnjim rekordnim letom pred dvema letoma, ko so zabeležili 477 takšnih primerov. Poročilo poudarja, da je bila večina teh poskusov uspešna, kar kaže na sistemsko šibkost pri zaščiti svobodnega izražanja v akademskem okolju. Med zabeleženimi incidenti je bilo 525 poskusov sankcioniranja profesorjev in raziskovalcev, od katerih se jih je 460 končalo s kaznijo, vključno z 29 odpustitvami. Študenti so bili tarča v 273 primerih, pri čemer je bilo 176 poskusov uspešnih. Poleg tega so zabeležili 160 poskusov preprečevanja nastopov gostujočih govorcev na kampusih. Po navedbah organizacije FIRE glavni krivec za takšno stanje ni določena ideologija, temveč splošna nestrpnost do nasprotnih mnenj, ki se je razširila po izobraževalnih ustanovah, vključno z incidenti na uglednih institucijah, kot je Pomorska akademija ZDA.

Poskus republikanske stranke po prerazporeditvi volilnih okrajev je zasenčil Trumpovo administracijo. V Teksasu so demokrati prekinili kvorum, da bi izrazili svoje nestrinjanje. V Iowi je demokratska kandidatka Renee Hardman dosegla zgodovinsko zmago v senatu. Vodilni republikanec v Minnesoti je priznal, da je usmerjal YouTuberja pri izdelavi viralnega videoposnetka o domnevni prevari v zvezi s socialnimi programi. Medtem je pravni strokovnjak opozoril, da je Trumpova administracija uničila nepristransko podobo vrhovnega sodišča.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno izrazilo močno zaskrbljenost nad nedavno sprejetimi spremembami zakona o informacijskih in komunikacijskih omrežjih v Južni Koreji, ki ga opozicija označuje kot zakon za zatiranje dezinformacij. Washington opozarja, da bi nova zakonodaja, ki nalaga strožje obveznosti upravljavcem velikih spletnih platform pri odstranjevanju domnevno lažnih novic, lahko negativno vplivala na poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Google, Meta in X, ter hkrati spodkopala svobodo govora. Južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in Komisija za komunikacije sta se na ameriške kritike odzvala z zagotovilom, da zakonodaja ni uperjena proti določenim državam ali podjetjem, temveč je njen namen zaščita temeljnih pravic državljanov in odpravljanje družbene škode v digitalnem okolju. Kljub temu so ameriški uradniki, vključno s podsekretarko za javno diplomacijo Saro Rogers, poudarili, da bi lahko ti ukrepi ustvarili nepotrebne ovire v digitalnih storitvah in ogrozili tehnološko sodelovanje med državama. Spor se že odraža na diplomatskem in gospodarskem področju, saj naj bi bili prav ti zakonski predlogi razlog za preložitev srečanja skupnega odbora za prostotrgovinski sporazum (FTA) med Južno Korejo in ZDA. Južnokorejska vlada napoveduje tesno komunikacijo z ameriškimi organi med pripravljanjem podzakonskih aktov, medtem ko opozicijska Demokratska stranka, ki je zakon v parlamentu uveljavila, vztraja pri njegovem izvajanju brez sprememb.

Asocijacija nezavisnih elektronskih medijev (ANEM) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 ocenila, da se je položaj medijev v Srbiji po več kriterijih drastično poslabšal. Čeprav so bile medijske svoboščine v državi že v preteklosti na zaskrbljujoči ravni, je leto 2025 prineslo dodatne pritiske, ki so za medijske delavce pomenili izjemno stresno obdobje. Poročilo izpostavlja pet ključnih dogodkov, ki so zaznamovali srbsko medijsko sceno v preteklem letu in prispevali k negativnemu trendu. Strokovnjaki iz združenja ANEM opozarjajo, da trenutno ni nobenih jasnih pokazateljev, ki bi nakazovali na izboljšanje stanja v bližnji prihodnosti. Medijski delavci se spopadajo z vse težjimi delovnimi pogoji, medtem ko sistemske rešitve za zaščito neodvisnega novinarstva ostajajo neučinkovite. Analiza poudarja, da je leto 2025 postalo ena najtežjih let za svobodo govora v regiji, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na celoten demokratični proces v državi.

Chen Shui-bian je trdil, da je premier Cho Jung-tai ukazal prepoved njegove oddaje "Predsednik govori z Mirrorjem", kar je potrdil vodja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Lin Hsien-ming. Chen Shui-bian je s tem obtožil vlado in predsednika Lai Ching-deja. Opozicijski poslanci so obsodili domnevno vmešavanje predsednika v sodstvo in dvojna merila.

Nekdanji tajvanski predsednik Chen Shui-bian je v četrtek napovedal začetek nove pogovorne oddaje z naslovom 'Predsednik govori z Mirrorjem', ki bo premierno predvajana 4. januarja na platformi YouTube. Chen, ki je bil leta 2008 obsojen zaradi korupcije in od leta 2015 koristi pogojni odpust iz zdravstvenih razlogov, namerava v oddaji obravnavati državna vprašanja in mednarodno politiko. Gre za prvi primer v zgodovini države, da bi nekdanji voditelj države prevzel vlogo voditelja redne informativne oddaje. Zaradi njegovega specifičnega pravnega statusa je zapor v Taichungu že izdal opozorilo, v katerem Chena opominjajo na spoštovanje 'pravila petih ne', ki med drugim omejuje njegovo udejstvovanje v politiki in javnih nastopih. Nacionalna komisija za komunikacije (NCC) je ob tem pojasnila, da spletne platforme ne spadajo pod isto regulacijo kot tradicionalni televizijski kanali, zato njihovo dovoljenje za oddajanje ni potrebno. Nadzor nad Chenovimi dejavnostmi tako ostaja v domeni pravosodnega ministrstva, ki bo spremljalo, ali vsebina oddaje krši pogoje njegovega zdravstvenega izpusta.

Na Tajvanu se je vnela javna razprava po tem, ko je učiteljica kitajščine na prestižni dekliški srednji šoli Bei-yi (First Girls' High School) v skupinsko klepetalnico razreda posredovala videoposnetek govora župana Tajpeja Jianga Wan-ana. Učiteljica je ob videoposnetku, ki prikazuje županov nastop na Forumu dveh mest (Twin City Forum), pohvalila njegovo govorniško tehniko in slog pisanja besedila ter študente spodbudila k ogledu. Dejanje je sprožilo ostre kritike na družbenih omrežjih, kjer so nekateri uporabniki in študenti izrazili zaskrbljenost zaradi domnevnega vnosa osebnih političnih stališč v šolsko okolje. Mestna uprava Tajpeja se je na očitke odzvala s sklicevanjem na svobodo govora, pri čemer je namestnica tiskovnega predstavnika Wei Wen-xuan opozorila na dvojna merila in izpostavila primere političnih dejavnosti drugih strank v izobraževalnih ustanovah. Župan Jiang Wan-an se na neposredna vprašanja novinarjev o dogodku med javno prireditvijo v okrožju Dadaocheng ni želel odzvati. Incident se dogaja v času povečanih napetosti med Tajvanom in Kitajsko, kar še dodatno zaostruje vprašanje primernosti obravnave vsebin, povezanih z uradnimi dogodki med Tajpejem in Šanghajem, v šolskih učilnicah.